Knjiga o karakterju - Meditacije Marka Avrelija

Rad prebereš dobro knjigo, ki te nauči kako razmišljati?
Potem je knjiga Meditacije Marka Avrelija idealna zate. Je vrhunska stoična filozofija za življenje, relevantna še danes 1843 let po njegovi smrti.

Preberi nekaj izbranih načel iz knjige v tem blog zapisu. Naslovi so moji, besedilo pa je povzeto iz knjige. Uživaj!

Bodi jak

Bodi kakor pečina, ob kateri se večno razbijajo valovi: sama stoji trdno, okoli nje pa se polega kipenje voda!

Srečen jaz, da živim kljub udarcu brez bolečin, ne da bi me sedanjost strla, ne da bi se prihodnosti bal!

Spomni se v prihodnje ob vsakem dogodku in ravnaj po načelu: Saj to ni nesreča, a pogumno prenašati jo, je sreča!

Umetnost, kako živeti je bolj podobna rokoborski umetnosti, kot pa plesni umetnosti: to pa zato, ker mora rokoborec zmerom trdno stati in biti pripravljen tudi na nenadne udarce.

Bodi v sedanjem trenutku

Vsa sedanjost: točka v večnosti!

Obračaj pažnjo na to, kar imaš pravkar pred seboj, bodi že načelo, bodi delo, bodi beseda! - Prav ti je: le trpi! Ko pa ti je ljubše dober jutri postati kakor danes biti.

Dalje se spomni, da te ne more tlačiti ne prihodnost ne preteklost, temveč zmerom le pričujočnost - sedanjost.

Pridobi si sedanjost!Zaupaj svoji presoji imej jasne cilje.

Skoraj nič ni stalnega, okoli nas pa temna neskončnost preteklosti in prihodnosti, brezno, ki vse požira.

Zakaj se predajaš mikom vnanjega sveta? Privošči si rajši miru, da si priučiš kaj dobrega, in nehaj se po vetru obračati! Toda varuj se še druge zablode: bedak, kdor se vse življenje trudi in peha, pa nima smotra - cilja pred očmi, v katerega bi mogel usmerjati svojo željo, vsako svojo misel!

Drugače leti puščica, drugače um. Um se včasih tudi previdno umakne, se včasih ob opazovanju kakše reči tudi zmoti: vendar je njegovo gibanje usmerjeno prav kot pri puščici naravnost v zastavljeni cilj.

Spoznavaj vodilna načela ljudi, opazuj, čemu se modri ogibljejo, za čim se poganjajo.

Izkoristi dan

Naravstvena popolnost se kaže v tem, da preživiš sleherni dan, kot da je tvoj zadnji, brez razburjanja, brez odrevenelosti, brez hinavščine.

Kakor, da si že mrtev in si le do danes živel, moraš preživeti preostanek življenja, ki ga imaš za nameček v skladu z naravo.

Kako pa si najdeš neusahljiv studenec? S tem, da si vsako uro prizadevaš, da boš svoboden in blag pa preprost in skromen.

Ustvari dodano vrednost za druge in pomagaj

Išči si samo v tem veselja in utehe, da hodiš od enega dela, ki koristi skupnosti, do drugega.

Imej rad s preprostim in svobodnim srcem to, kar je boljše, in tega se drži! Boljše pa je, kar je koristno za druge.

Delaj po malem, uči modrijan, če hočes uživati srčni mir. Toda ali ni bolje delati po potrebi, to je, kolikor zahteva in kakor zahteva razum od bitja, ki je po naravi ustvarjeno za življenje v skupnosti.

Vsi delamo skupno za en smoter, eni zavestno in razumno, drugi nezavestno.
Če natanko pogledaš, boš v splošnem našel, da je to, kar posamezniku koristi, obenem koristno tudi drugim ljudem.

Kraljevsko je dobra dela opravljati pa obrekovanje trpeti!

Glavno v ustroju človeka je, da koristi občestvu.

Nihče se ne naveliča iskati koristi. Korist pa je dejavnost v skladu z naravo. Zato glej, da se ne naveličaš iskati svoje koristi v tem, da koristiš!

Sprejemaj brez napuha, dajaj z veselo voljo.

Vesoljna narava je ustvarila razumna bitja drugo za drugo, da si morejo po potrebi koristiti med seboj, škodujejo pa naj si nikar ne.

Ne trati svojega življenja z mislimi na druge, razen kadar moraš upoštevati splošni blagor! Človek, ki se zaveda, da so vsa razumna bitja v rodu; in da je skrb za vse ljudi v skladu s človeško naravo.

Treba je biti previden, delaven in zaupati v usodo.

Božja dela so polna previdnosti. Misli, vsako živo uro na to, da moraš opravljati svoja dela z vestno, z neprisiljeno dostojnostjo, svobodo in pravičnostjo. To pa se ti posreči le, če boš vsako delo opravljal, kot da je tvoje zadnje, brez sebičnosti, zadovoljen z usodo, ki ti je namenjena.

Če hodiš pri svojem vsakdanjem delu za zdravo pametjo in delaš pridno, če se ne ukvarjaš s postranskimi rečmi, temveč skušaš ohraniti božanski glas v sebi čist, kot da bi ga moral zdaj zdaj vrniti, če se držiš tega načela, ne da bi ne vem kaj pričakoval ali se nevem česa bal, če ti zadošča dejavnosti, ki ustreza naravi in resnicoljubnost v vsem kar delaš, boš srečno živel.

Imej rad poklic za katerega si se izučil: v njem si išči utehe!

Kreposti

• Pravičnost, 
• velikodušnost, 
• skromnost, 
• razumnost, 
• previdnost, 
• razsodnost,
• odkritsrčnost,
• dostojnost.

Zatorej dajaj od tega, kar je povsem v tvoji moči; bodi pošten, dostojen, delaven; ne išči saslad, ne godrnjaj zoper usodo; bodi z malim zadovoljen, blag in svoboden; bodi preprost, redkih besed in velikodušen.

So pa tudi ljudje, ki skoraj ne vedo, da so izkazali dobroto. Taki so podobni trti, ki rodi grozdje, pa ne zahteva plačila, ko je prinesla svoj sad; so kakor konj, ki pač dirka, kakor pes, ki sledi, kakor čebela, ki nabira med.

Kiti se s preprostostjo in skromnostjo! Prvo je: ne daj se vznemirjati.

Bodi blag skromen in odkritosrčen.

Živi kot dober človek in bodi zadovoljen s tem, kar mu naklanja naravni red, zadovoljen tudi s pravičnim ravnanjem in blagim mišljenjem.

Zaupaj vase in v svojo usodo

Srečen je tisti, kdor si je omislil dobro srečko: a dobre srečke so dobre duševne nravi, dobra nagnjenja, dobra dela.

Misli večkrat na zvezo in sovisnost vsega, kar je v vesoljstvu.
Prilagajaj se razmeram, v katere te je postavila usoda! Ljubi odkritosrčno ljudi, s katereimi te je združilo naključje!

Spomni se vesoljnosti tega, kar je in česar drobcen drobec si sam! In vesoljnosti časa, ki ti ga je odmerjena le kratka, prekratka ped! In vesoljnosti usode, ob kateri si ti le majhen ulomek.

Živi v družbi bogov! V družbi bogov pa živi, kdor jim venomer kaže, da mu je duša zadovoljna z usodo in da dela le to, kar ji veleva njen notranji glas, ki ga je Zeus - kot delček samega sebe - vsadil v vsakega posameznika, da mu bodi zavetnik in vodnik. A to je vsakogar um in pamet.

Ne oziraj se na načela drugih, temveč glej naravnost tja, kamor ti narava kaže pot in sicer vesoljna narava po tem kar te doleti, tvoja pa po tem, kar moraš delati.

Sprejemaj z veseljem, kar te doleti in ti je namenjeno!

Vsaka stvar ima svoj namen, bodi konj bodi trta. Kaj se čudiš? Tudi sonce ti poreče: Za neko delo sem ustvarjeno.

Poglobi se vase in odkrij svet.

Iztrezni se in pojdi nazaj do sebe! Če natanko pogledaš, boš v splošnem našel, da je to, kar posamezniku koristi, obenem koristno tudi drugim ljudem.

Duša, ki ne služi strastem je podobna trdjavi: saj človek nima močnejšega oporišča kot njo, kamor se lahko zateče in se v prihodnje ne da ujeti.

Kadar ti tvoje okolje z nekakšnim nasiljem zbuja v srcu nemir, se zapri hitro vase in si ne daj žez potrebo rušiti ubranosti: najboljše sredstvo za ohranitev harmonije je namreč to, da se nenehoma vračaš vanjo.

V življenju pridobimo osebne lastnosti od večih oseb.

Po dedu imam dobro čud in krotko srce. Po očetu imam skromnost in moškost. Po vzgojitelju imam navado, da sem politično nepristranski. Apolonij je bil moj zgled, da se lahko v enem človeku skrivata izredna energija in velika sproščenost. Od Seksta sem se naučil, kako biti prijazen in družinski oče. Od njega sem prejel sposobnost, da znam za življenje potrebna načela iskati in najti. Po platoniku Aleksandru sem se načil, da se ne sem izgovarjati in odklanjati dolžnosti. Maksimus mi je vcepil nauk, da je treba samega sebe obvladovati in po vsaki ceni vstrajati na pravi poti in da je vedno treba ohranjati vedrost.

Bil je vljuden in prijazen do vseh.