O meni

Email: mihalic.jernej@gmail.com

Bio

Že odkar se spomnim obožujem ukvarjanje s športom. Talent za kinestetično gibanje sem pokazal že v vrtcu, kjer sem kot za šalo zmagoval na občinskih krosih. Takrat sem začel obiskovati tudi gimnastiko, na katero sem hodil samo nekaj let, saj sem v tretjem razredu presedlal na košarko, ki je hitro postala moja prva ljubezen.

V Savskem naselju, v katerem sem odrašal je bila izjemno razvita športna kultura. Vsak dan smo se otroci sami organizirali in igrali košarko, nogomet, rolali, igrali hokej, se vozili s kolesi in še mnogo drugega. Popoldneve in vikende sem tako skoraj vedno preživljal na ulici s prijatelji.

Starši so mi privzgojil ljubezen do gibanja in teka. Skupaj smo hodili tečt na Rožnik, Golovec, na Rašico, Urha, Šmarno goro in ostale naravne parke v okolici. Veliko smo tudi hodili v hribe. Takrat se tega še nisem zavedal ampak, to je bila ena izmed najboljših stvari, ki so jih naredili zame.

V šestem razredu osnovne šole, ko je bilo konec košarke kot krožka smo se morali vpisati v košarkarski klub. takrat smo se nekako odločili, da se bom pridružil Smelt Olimpiji. In tako sem postal zmaj. Edina pomanjkljivost tega je bilo dejstvo, da so bili treningi za selekcijo pionirjev na OŠ Vič. Tako sem moral 3x na teden čez celo Ljubljano. Avtobuse sem hitro naštudiral in tudi moj Poni je bil non-stop v akciji, včasih sem šel celo z rolarji na trening čez celo Ljubljano.

V košarki sem zelo užival in jo igral tudi na igriščih po Savskem naselju. Če nisem bil na treningu, sam igral košarko na šolcu, ob Savskem hribu, na Šerkovi ali na Metodu Mikužu. Ko sem bil malo starejši sem jo igral predvsem na Mikužu, saj je tja prihajalo veliko košarkarjev in smo imeli prave stretball turnirje. Vedno se je igralo na način, da zmagovalna trojka ostane na igrišču in igra naprej. Zato nismo popuščali, ker smo hoteli igrati non-stop.

Kot pionir sem si izboril tudi mesto ob parketu članskih tekem, kjer sem brisal parket. Precej let sem imel najboljše sedeže na tekmah Evrolige in Jadranske lige. Dvorana Tivoli je bila v tistih časih nabito polna in tudi vzdušje je bilo vrhunsko.

Zaradi ljubezni do košarke sem lepo napredovali iz pionirjev, do kadetov, mladincev, mlajših članov in bil dve leti tudi pri članih takrat evroligaške Union Olimpije. Pri članih Olimpije se nisem naigral, bil sem še premlad. Zato sem pri 20 letih odšel v Škofjo loko po prve minute v 1. slovensko ligo. V tisti sezoni mi je uspel preboj v 1. slovensko ligo saj sem bil izbran tako na All Stars tekmo, ko tudi v peterko najbolj perspektivnih mladih igralecv v ligi.

V naslednjih sezonah sem tako igral še za klube Elektra Esotech, Helios Domžale, Koper, Parklji Ljubljana in eno sezono v Franciji v klubu Denain Voltaire.

Ko sem bil star 26 let sem prišel do točke, ko sem moral resno razmisliti, kako bom nadaljeval življenje. Leto dni nazaj, ko sem si zvil gleženj in so mi v Izolski bolnici naredili MRI gležnja je zdravnik rekel, sem sicer star 26 let, moj gleženj pa jih šteje 70 (zaradi zloma in mnogih zvinov). Takrat sem počasi začel razmišljati o prenehanju igranja.

In tako je prišla točka, ko sem pozno v jesen čakal ponudbo od kakšnega kluba, gleženj je bil v slabem stanju, bil sem v resni zvezi in s prijatelji smo delali na startup-u prodaje hotelsih paketov. Bil sem še dovolj mlad, da se poleg košarke lotim še česa drugega in sem se zato po spletu okoliščin odločil, da spremenim smer moje poti in se podam v poslovne vode. Pri startup-u Megabon spletna prodaja hotelskih paketov sem pokrival področje digitalega marketinga, ki me kot okupacija spremlja še danes. Tam sem deloval 3 leta in pridobil dragocene izkušnje o tem kako poslovni svet deluje. Ponosen sem, da je platforma Megabon še danes aktivna.

Odločitev o prestanku košarke ni prišla iznenada, saj sem že nekaj let med igranjem košarke prebiral najrazličnejše poslovne in neposlovne knjige in gledal kaj bi še lahko počel v življenju.

V tem času sem dokončal dodiplomski poslovni študij na Dobi in se vpisal na magisterij Mednarodno poslovanje. Vzljubil sem branje knjig - predvsem poslovnih in tudi vseh ostalih. Vmes sem sodeloval še pri nekaj start-upih in bil tudi 3-mesece v start-up pospreševalniku.

Zadnje 3 leta in pol pa delam kot specialist za digitalni makreting v podjetju Incom LEONE, kjer skrbim za digitalni marketing podjetja in za digitalmno pojkavnost blagovne znamke sladoleda in čokolade LEONE in AL!VE.

Razlog za blog

Po končani košarkarski karieri sem se kar precej zapustil. Nehal sem vsak dan trenirati, moj življenski slog pa ni bil nič več športen. Močno sem se zredil in tako sem Julija 2022 imel kar 117 kg. Zapuščenost se je začela kazati tudi na zdravju, tako fizičnem kot mentalnem.

Tako sem se prešnje leto (poleti 2022) odločil, da je potrebno narediti korenite spremembe. Poglobil sem se v strategije športnega in zdravega življenja in se odločil, da ponovno pridobim nazaj vitalnost, ki sem jo včasih imel. V enem letu sem tako skujšal za 28kg.

Vsebina

Veliko ljudi me je vprašalo kako mi je uspelo, da sem skuril 28 kg kilogramov in pridobiti nazaj postavo, ki sem jo včasih imel. In ker mislim, da so protokoli in strategije, ki sem jih v tem času vpeljal koristni praktično z vsakega, bom to področje zapisal v blog.

Raziskujem pa še mnogo več kot samo šport in treniranje. Zato lahko od mene pričakuješ bolj širok spekter vsebin. Pisal bom o telesni pripravi, dobrih navadah, mentalnem treningu, o dobrih knjigah, o spletnih platformah in o tehnologiji, ki jo uporabljam za delo in šport.

Če se ti zdi taka vsebina zanimiva, vpiši spodaj svoj email in se prijavi na novičke. Email novičko pa prejmeš samo, ko objavim nov blog zapis. Se beremo! :)